Stresna miza pripada opremi za predelavo mineralov s tekočim filmom. Razvit je bil iz ravninske pretočne žlebe in je kasneje postal lasten sistem, za katerega je značilno asimetrično povratno gibanje. Predelava mineralov na stresalnih mizah je postopek, pri katerem se delci rude ločujejo glede na gostoto na široki nagnjeni površini s pomočjo asimetričnega izmeničnega gibanja strojev in izpiranja tankoplastne nagnjene ravninske vode. Je ena najpogosteje uporabljenih metod gravitacijskega ločevanja za sortiranje drobnozrnatih materialov.
Vse stresalne mize so v bistvu sestavljene iz treh glavnih delov: posteljne površine, okvirja in prenosnega mehanizma. Površina ležišča je približno trapezaste ali rombaste oblike, z naklonom od 1 stopinje do 5 stopinj na prečni površini, nad naklonom pa sta razporejeni korito za napajanje in korito za dovajanje vode. Na posteljni površini so vzdolžno razporejeni posteljni trakovi (splošno znani kot rifle trakovi). Višina posteljnih trakov se postopoma zmanjšuje od prepustnega konca proti nasprotni strani in se razteza vzdolž ene ali dveh poševnih črt. Celotno ležišče je podprto z okvirjem (če je viseči stresalnik, je ležišče dvignjeno), okvir pa je opremljen z napravo za nastavljanje naklona. Prenosna naprava je nameščena na enem koncu postelje vzdolžno blizu korita za dovajanje rude, ki poganja površino postelje, da izvaja recipročne asimetrične gibe. Zaradi tega gibanja ima postelja značilno ostro povratno gibanje, ko napreduje proti koncu, kar je tako imenovano diferencialno gibanje.
Surovine (gnojevka ali suhi materiali) se dovajajo v korito za dovajanje rude, hkrati pa se doda voda, da se pripravi gnojevka s koncentracijo približno 25% ~ 30%, ki samodejno teče na površino postelje. Mineralni delci so zaradi izpiranja in stresanja vode v jaru posteljice ohlapni in razslojeni. Stratificirane zgornje in spodnje plasti mineralnih delcev so pod vplivom različnih velikosti tlaka vodnega toka in površinskega trenja dna ter se premikajo v različnih smereh. Lahke mineralne delce v zgornji plasti poganja večja hidravlična sila, zato se gibljejo bolj vzdolž nagnjene smeri površine posteljice. Spodnja stran prečno nagnjene površine se zato imenuje stran jalovine. Težke mineralne delce na dnu sloja neposredno poganja diferencialno gibanje sloja, da se premaknejo na nasprotno stran prenosnega konca, ki je konec koncentrata.
Gostota in velikost mineralnih delcev sta različni, različna pa je tudi smer gibanja, zato se skupina mineralnih delcev diagonalno pahljačasto razprostira od korita za dovajanje rude. Izdelki se odvajajo vzdolž roba površine postelje, izpustna linija pa je zelo dolga, tako da lahko stresalna miza natančno proizvede različne izdelke različnih kakovosti.
Stresalna miza je neke vrste oprema za sortiranje finih in mikrozrnatih materialov z visoko natančnostjo. Pri sortiranju nizkokakovostnih volframovih in kositrnih rud je lahko razmerje obogatitve kar 300-kratno; učinkovitost razvrščanja je na splošno višja kot pri drugi opremi za gravitacijsko ločevanje drobnih zrn. Po enkratni separaciji surove rude lahko pridobimo del končnega koncentrata, končne jalovine in 1 do 2 vmesna produkta. Ploščati stresalnik je preprost za vzdrževanje in enostaven za nastavitev.
Glavna pomanjkljivost je, da oprema zavzema veliko površino obrata in ima nizko zmogljivost obdelave na enoto površine. Stresalna miza se uporablja predvsem za ločevanje volframa, kositra, tantala, niobija, kroma in drugih neželeznih, redkih kovin in rud plemenitih kovin. Lahko se uporablja tudi za ločevanje železove, manganove rude in premoga.
Učinkovit obseg velikosti delcev pri ločevanju kovinskih rud je 3~0.019 mm, zgornja meja velikosti delcev pa lahko doseže 10 mm pri izbiri premoga. Da bi rešili problem velike talne površine stresalne mize, je posteljna površina razvita v smeri večplastnosti in centrifugiranja. V smislu večplastne, sedeče dvoslojne, štirislojne, šestslojne stresalne mize in visečih večplastnih stresalnikov so se pojavili doma in v tujini. Centrifugalni stresalnik je v industrijskih poskusih dosegel dobre rezultate sortiranja, vendar zaradi svoje zapletene strukture ni bil populariziran.
